Datum objave: 29. julij 2025 | Datum poteka: 15. september 2025
Študija temelji na neinvazivno posnetih elektromiogramih stegenske mišice vastus lateralis, zajetih na obeh straneh telesa, v njej pa je sodelovalo 27 bolnikov s Parkinsonovo boleznijo (14 žensk in 13 moških). Pri bolnicah so v primerjavi z bolniki opazili naslednje značilnosti:
- izrazitejša asimetrija mišične aktivnosti med bolj in manj prizadeto stranjo telesa,
- večje zmanjšanje persistentnih vhodnih tokov (ang. Persistent Inward Currents - PIC), ki odražajo vzdražljivost živcev,
- povečana variabilnost (nestabilnost) medprožilnih intervalov motoričnih enot,
- nagnjenost k višji hitrosti proženja motoričnih enot.
Ti rezultati nakazujejo, da je lahko, kljub podobnim kliničnim simptomom (kot sta tremor in bradikinezija t.j. upočasnjeno gibanje) na ravni motoričnih živcev nevrodegeneracija pri bolnicah izrazitejša. Raziskava torej poglablja razumevanje razlik med spoloma pri Parkinsonovi bolezni in odpira pot razvoju natančnejših diagnostičnih metod in spolu prilagojenih programov zdravljenja.Pričakuje se, da bodo ugotovitve prispevale k zgodnjemu odkrivanju nevrodegeneracije, ki jo povzroča sama Parkinsonova bolezen in k oblikovanju personalizirane rehabilitacije.
Rezultati raziskave so bili 7. julija 2025 objavljeni v mednarodni znanstveni reviji European Journal of Neuroscience.
Ozadje raziskave
Parkinsonova bolezen je napredujoča nevrodegenerativna bolezen, ki nastane zaradi propadanja dopaminskih nevronov v srednjih možganih. Značilni simptomi vključujejo gibalne motnje, kot so tremor (nehoteno tresenje), mišična okorelost in bradikinezija (upočasnjeno gibanje). S staranjem prebivalstva po svetu in na Japonskem, kjer je potekala sama študija, število bolnikov s Parkinsonovo boleznijo nenehno narašča, kar predstavlja izziv za zdravstveni sistem. Predhodne epidemiološke študije so pokazale na spolne razlike pri Parkinsonovi bolezni (npr. moški imajo večje tveganje za razvoj demence, medtem ko imajo ženske izrazitejši tremor), vendar so nevrofiziološki mehanizmi teh razlik ostali nepojasnjeni.
Telo za izvedbo gibov uporablja "motorične enote" (motorična enota združuje en sam motorični nevron in več mišičnih vlaken, ki jih oživčuje), ki na podlagi signalov, prejetih iz možganskih centrov, povzročijo mišično krčenje . Analiza vzorcev aktivnosti teh motoričnih enot omogoča vpogled v izhodne živčne kode centralnega živčnega sistema in to z visoko občutljivostjo in ločljivostjo. V tej študiji so raziskovalci uporabili neinvazivno metodo HD-sEMGza meritev aktivnosti mišice vastus lateralis pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo, kar je omogočilo natančnejšo karakterizacijo razlik v aktivnosti motoričnih živcev glede na spol.
Povzetek rezultatov raziskave
V izvedeni študiji je bila pri 14 bolnicah in 13 bolnikih s Parkinsonovo na obeh straneh telesa izmerjena aktivnost stegenske mišice vastus lateralis. Raziskovalci so s pomočjo postopkov, razvitih na Univerzi v Mariboru, pridobili vzorce proženja motoričnih enot in ocenili stopnjo vzdražljivosti živcev (Slika 1). Pri bolnicah so bile opažene naslednje pomembne značilnosti:
- večja variabilnost v medprožilnih intervalih motoričnih enot, kar kaže na zmanjšano stabilnosti izhodnih signalov živčnega sistema (Slika 2A, B),
- statistično značilno izrazitejša asimetrija mišične aktivnosti med bolj in manj prizadeto stranjo telesa z jasnimi razlikami v proženju motoričnih enot (Slika 2C, D),
- nižje ocenjene vrednosti persistentnih vhodnih tokov (PIC), kazalnika vzdražljivosti živcev, pri ženskah v primerjavi z moškimi (Slika 2E, F).
Te razlike niso vedno skladne s kliničnimi ocenami gibanja (npr. z lestvico UPDRS, III. del) in predstavljajo notranje spremembe v delovanju živcev, ki niso vidne skozi klinično opazne simptome. Ugotovitve te študije kažejo, da so pri bolnicah spremembe v aktivnosti motoričnih živcev izrazitejše kot pri bolnikih, kljub podobnim kliničnimi znakom pri obeh spolih.
Prihodnji razvoj
Rezultati raziskave poudarjajo pomen razumevanja patofiziologije Parkinsonove bolezni v kontekstu razlik med spoloma ter potrebo po individualiziranem pristopu v diagnostiki, zdravljenju in rehabilitaciji. Tehnologija HD-sEMG sodi med neinvazivne metode za merjenje aktivnosti motoričnih enot in kaže potencial v zgodnjem odkrivanju nevrodegeneracije, še preden se izrazijo klinični simptomi. Na podlagi ugotovitev te študije so predlagane naslednje smernice nadaljnjega razvoja:
- oblikovanje rehabilitacijskih programov, prilagojenih posameznemu spolu,
- vrednotenje učinkovitosti zdravljenja in rehabilitacije z neprekinjenim spremljanjem funkcije živčevja,
- razširitev uporabe površinske elektromiografije na druge nevrološke bolezni, kot je amiotrofična lateralna skleroza (ALS).
Raziskavo so podprli: Japonska agencija za promocijo znanosti (Grants-in-Aid for Young Scientists B: 17K17908, Young Scientists: 20K19448) in Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (projekta: J5-4593, J2-60046; programsko financiranje:P2-0041).

Slika 1: Položaj namestitve elektrod površinske elektromiografije.

Slika 2. Razlike med spoloma v vedenju motoričnih enot. Bolj prizadeta: bolj prizadeta stran telesa, Manj prizadeta: manj prizadeta stran telesa. Modra barvna skala: predstavlja podatke za bolnike, vijolična barvna skala pa za bolnice. Bolnice so pokazale izrazitejšo asimetrijo v variabilnosti časa proženja motoričnih enot (Koeficient variabilnosti medprožilnih intervalov KVMPI) (A). Hitrost proženja in ΔF (kazalnik PIC in vzdraženosti živcev) sta pokazala statistično značilno asimetrijo pri obeh spolih (C, E). Pri vseh kazalnikih so bile mišične asimetrije izrazitejše pri bolnicah (B, D, F).
Objavljen članek
- Revija: European Journal of Neuroscience
- Naslov: Sex difference in motor unit behavior in patients with Parkinson’s disease
- Avtorji: Yuichi Nishikawa, Kohei Watanabe, Aleš Holobar, Tetsuya Takahashi, Noriaki Maeda, Hirofumi Maruyama, Allison Hyngstrom
- Datum objave: 7. julij 2025
- DOI: doi.org/10.1111/ejn.70191
- URL: https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/ejn.70191